Pojdi na vsebino

XXII. legija Primigenia

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Legio XXII Primigenia
Razporeditev rimskih legij leta 80
Aktivno39 – 4. stoletje
DržavaRimsko cesarstvo
Tiprimska legija
Vloganapadalna pehota s podporo konjenice
Velikostrazlična, v principatu 5.000-6.000 mož
Garnizija/Štab• Mogontiacum, Gornja Germanija (40-70)
• Vindobona (70)
• Castra Vetera II (70-začetek 4. stoletja)
VzdevkiPia Fidelis Domitiana (89-96)
Pia Fidelis Antoniniana (213-217)
Pia Fidelis Alexandriana (233-235)
VI Fidelis VI Pia (šestkrat zvesta, šestkrat pobožna) (253/260)
VII Fidelis VII Pia (sedemkrat zvesta, sedemkrat pobožna) (pred 260)
MaskotaHerkul in kozorog
Konflikti• germanske vojne (39)
• bitka pri Bedriaku (69)
batavijski upor (70.)
Verove partske vojne (162, 166)
markomanske vojne (166–180)
• pohod proti Alemanom (213)
• pohod proti Sasanidom (233)
Avrelijanov pohod proti Germanom
• bitka pri Nišu (268)
Poveljniki
Znani poveljniki• Gaj Dilij Vokula
• Publij Elij Trajan Adrijan
Didij Julijan
• Lelijan

XXII. legija Primigenia (latinsko Legio XXII Primigenia) je bila rimska legija, posvečena boginji Fortuni Primigeniji, ki jo je leta 39 ustanovil cesar Kaligula za svoje pohode v Germanijo. Zapisi kažejo, da je bila aktivna vse do začetku 4. stoletja, ko je bila nameščena v Mogontiaku, sedanjem Mainzu, Nemčija. Njena simbola sta bila kozorog in polbog Herkul.[1]

V Mogontiaku v rimski povinci Gornji Germaniji je stražila rimsko mejo na Renu. V letu štirih cesarjev (69) je z drugimi legijami rimske germanske armade podprla Vitelija. Med batavijskim uporom je pod poveljstvom Gaja Dilija Vokula branila svoj bazni tabor v Mogontiaku in edina preživela napade upornikov. Tam je ostala najmanj do konca 3. stoletja. Leta 97-98 je bil njen vojni tribun (tribunus militum) kasnejši cesar Hadrijan.

Septimijev denarij iz leta 193, skovan na čast XXII. legije Primigenia, ki ga je podprla v vojni za rimski prestol

Glavnina legije je bila stalno v Mogontiaku, njene veksilacije pa so v 2. stoletju sodelovale v gradnji Antoninovega zidu na meji med Britanijo in Škotsko in v pohodih proti Sasanidskemu cesarstvu (okoli 235).

Med napadom Alemanov leta 235 je bila še vedno v Mogontiaku. Legija je bila odgovorna za smrt cesarja Aleksandra Severja, ki se je poskušal pogajati s sovražnikom, in izvolitev njegovega naslednika Maksimina Tračana.

Leta 268 se je, verjetno pod Galienovim poveljstvom, bojevala v bitki pri Nišu in premagala Gote. Naslednje leto je njen poveljnik postal Lelijan, kasnejši cesar Galskega cesarstva.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklic

[uredi | uredi kodo]
  1. L.J.F. Keppie, Legions and Veterans, Roman Army Papers, 1971-2000, str. 128.