Pojdi na vsebino

Ignacij Knoblehar

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ignacij Knoblehar
Portret
Rojstvo6. julij 1819({{padleft:1819|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:6|2|0}})
Škocjan
Smrt13. april 1858({{padleft:1858|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[1] (38 let)
Neapelj
Državljanstvo Avstrijsko cesarstvo
Poklicmisijonar, duhovnik, raziskovalec, teolog
Rojstna hiša Ignacija Knobleharja s spominsko ploščo v Škocjanu

Ignacij Knoblehar, tudi Knobleher, znan pod vzdevkom Abuna Soliman, slovenski duhovnik, misijonar in raziskovalec, * 6. julij 1819, Škocjan na Dolenjskem, † 13. april 1858, Neapelj, Italija.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Rodil se je očetu Ignaciju st. in materi Uršuli (rojena Štancar). Po študiju teologije v Ljubljani in Rimu, kjer si je pridobil znanje tujih jezikov in naravoslovja, je odpotoval v Sudan, kjer je postal apostolski vikar za osrednjo Afriko s središčem v Kartumu ter pričel ustanavljati misijonske postaje. Knoblehar je med letoma 1848 in 1857 deloval predvsem na področju Belega Nila v južnem Sudanu. Zaradi dejavnega raziskovanja in poslanstva si je Knoblehar v tem času pridobil podporo in velik vpliv v samem Vatikanu in na Dunaju. Kot prvemu belcu mu je leta 1850 uspelo doseči točko na 4º 44' severne zemljepisne širine. S pomočjo Dunajskega geografskega društva (Geographische Gesellschaft Wien), katerega častni član je postal leta 1857, je naredil več prvenstvenih odprav po Nilu. Leta 1857 se je zaradi slabih razmer v misijonu vrnil po pomoč v Evropo, kjer pa je zaradi izčrpanosti umrl.

Po njem se imenuje ulica za Bežigradom v Ljubljani. V občini Škocjan pa se občinski praznik imenuje Knobleharjevo in ga praznujejo na dan obletnice njegovega rojstva.

Med svojim delovanjem v misijonih je napisal številne zapiske o etnogeografskih značilnostih dežele, ki jih je objavljal v slovenskih časopisih. Izdal je tudi knjigo Potovanje po beli reki. Svojo etnografsko zbirko predmetov vzhodnosudanskega plemena Bari je podaril Slovenskemu etnografskem muzeju v Ljubljani.

Ignacij Knoblehar kot literarni lik

[uredi | uredi kodo]

Knobleharjevo misijonarsko delovanje med sudanskimi plemeni je navdihnilo pesnika Antona Umeka, da je leta 1863, pet let po Knobleharjevi smrti, izdal epsko pesnitev o njegovem življenju z naslovom Abuna Soliman. Pesnitev nosi naslov po vzdevku, ki so ga Knobleharju dali njegovi učenci – sudanski črnci.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
  • Ehrlich Lambert, Bohinec Albert. »Knoblehar Ignacij«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
  • Obcina-skocjan.si Arhivirano 2014-07-14 na Wayback Machine.
  • Dedi.si
  • Revija.ognjisce.si
  • Catholic-hierarchy.org


  1. Dr. Constant v. Wurzbach Knoblecher, Ignaz // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt habenWien: 1856. — Vol. 12. — S. 154.