Pojdi na vsebino

Idrijalin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Idrialin
Splošno
KategorijaIX. razred – Organske spojine, podrazred: ogljikovodiki
Kemijska formulaC22H14
Strunzova klasifikacija10.BA.20
Klasifikacija DANA50.03.08.01
Kristalna simetrijaOrtorombska, prostorska skupina: Unk
Osnovna celicaa = 8,07 Å, b = 6,42 Å, c = 27,75 Å,
Z = 4, V = 1437,71 Å3
Lastnosti
Molekulska masa278,35 g/mol
BarvaZelenkasto rumena, svetlo rjava, brezbarvna
Kristalni habitPloščat
Kristalni sistemOrtorombski
RazkolnostPopolna na {001}, slaba na {100}
LomŠkoljkast
Trdota1,5
SijajSteklast do diamanten
GostotaIzračunana: 1,29 g/cm3, izmerjena: 1,236 g/cm3
Optične lastnostiDvoosen (+)
Lomni količniknα= 1,557, nβ = 1,734, nγ = 2,07
PleohroizemX = bledo rumen,
Y = Z = rumen
Kot 2V84°
Ultravijolična fluorescencaKratkovalovna UV: modra, oranžna, rumena, zelenkasto bela,
dolgovalovna UV: modra, oranžna, rumenkasto bela
Sklici[1][2][3][4]
Glavne vrste
Druga imenaIdrialit, kurtizit, picen, vnetljivi cinabatit

Idrijalin ali idrialit je mehak mineralni vosek s kemijsko formulo C22H14, ki spremlja živosrebrovo rudo v idrijskem rudniku. Mineral je običajno zelenkasto rumene do svetlo rjave barve z modrikasto fluorescenco. Prvič je bil opisan leta 1832 na njegovem tipskem nahajališču v Idriji.[2] Zaradi ventljivosti so ga imenovali tudi "vnetljivi cinabarit".

Nahajališča

[uredi | uredi kodo]

Idrijalin je po navadi pomešan z glino, piritom, kremenom in sadro, v idrijskem rudniku s cinabaritom, v Skaggs Springu pa z metacinabaritom, realgarjem in opalom. [1]

Razen v Idriji so mineral našli tudi v Provansalskih Alpah (Francija), v okolici Prešova (Slovaška), v vasi Olenevo (Zakarpatska oblast, Ukrajina), in na več nahajališčih v Kaliforniji (ZDA).

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Handbook of Mineralogy [1]
  2. 2,0 2,1 Mindat.org Idrialite [2]
  3. Idrialite Mineral Data [3]
  4. Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.