Pojdi na vsebino

Fibrinogen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Fibrinogen

Fibrinogén ali faktor I[1] je eden od dejavnikov (faktorjev) strjevanja krvi in je predstopnja fibrina. Je glikoproteinski kompleks, ki ga proizvajajo jetra[2] in kroži po krvnem obtoku pri vseh vretenčarjih.[3] Ima molekulsko maso približno 340 kDa in je sestavljen iz treh parov kovalentno povezanih polipeptidnih verig (alfa, beta, gama), od katerega se z učinkovanjem trombina odcepijo štirje fibrinopeptidi (po dva fibrinopeptida A in B), pri čemer nastane monomer fibrina.[1] Pretvorba v fibrin se zgodi, ko pride v poškodbe v tkivu ali žili, in omogoči tvorbo krvnega strdka. Primarna vloga fibrinskega strdka je zapora žile v prizadetem območju ter s tem zaustavitev krvavitve. Z vezanjem trombina pa tudi zmanjšuje njegovo aktivnost in s tem zavira nadaljnje strjevanje krvi; zato ga imenujejo tudi antitrombin I.[2] Fibrinogen preko delovanja na krvne ploščice (trombocite), endotelijske celice in fibroblaste spodbuja revaskularizacijo in celjenje ran.[4]

Normalne plazemske koncentracije fibrinogena so okoli 200–400 mg/dL; gre za najvišje vrednosti med vsemi dejavniki strjevanja krvi. Najnižja koncentracija, potrebna za vzdrževanje hemostaze, je 100 mg/dL.[5] Obstaja več prirojenih in pridobljenih bolezni, pri katerih so koncentracije fibrinogena znižane,[6] na primer pri hujši insuficienci jeter in pri povečani porabi, npr. po operacijah. [1] Obstajajo tudi redke prirojene bolezni, pri katerih so ravni fibrinogena znižane ali pa je fibrinogen nefunkcionalen, kar predstavlja tveganje za patološke krvavitve in trombozo. Te bolezni zdravijo z nadomeščanjem fibrinogena in zaviranjem strjevanja krvi.[6][7]

Ravni fibrinogena so lahko tudi povišane. Spada med beljakovine akutne faze – njegova koncentracija med reakcijo akutne vnetne faze (na primer pri sistemskem vnetju ali ob poškodbi) poraste. Vrednosti so povišane tudi pri nekaterih vrstah raka. Porast ravni fibrinogena pri vnetju, raku in nekaterih drugih bolezenskih stanjih je verjetno vzrok tromboze in žilnih poškodb, ki lahko spremljajo te bolezni.[8][9]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5515234/fibrinogen?query=fibrinogen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 15. 12. 2023.
  2. 2,0 2,1 de Moerloose P, Casini A, Neerman-Arbez M (september 2013). »Congenital fibrinogen disorders: an update«. Seminars in Thrombosis and Hemostasis. 39 (6): 585–595. doi:10.1055/s-0033-1349222. PMID 23852822.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  3. Jiang Y, Doolittle RF (Junij 2003). »The evolution of vertebrate blood coagulation as viewed from a comparison of puffer fish and sea squirt genomes«. Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America. 100 (13): 7527–7532. Bibcode:2003PNAS..100.7527J. doi:10.1073/pnas.0932632100. PMC 164620. PMID 12808152.
  4. Mosesson MW (Avgust 2005). »Fibrinogen and fibrin structure and functions«. Journal of Thrombosis and Haemostasis. 3 (8): 1894–1904. doi:10.1111/j.1538-7836.2005.01365.x. PMID 16102057. S2CID 22077267.
  5. Kaur J, Jain A. Fibrinogen. [Posodobljeno: 8. maja 2023]. V: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2023 jan-. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK537184/
  6. 6,0 6,1 Casini A, de Moerloose P, Neerman-Arbez M (Junij 2016). »Clinical Features and Management of Congenital Fibrinogen Deficiencies«. Seminars in Thrombosis and Hemostasis. 42 (4): 366–374. doi:10.1055/s-0036-1571339. PMID 27019462. S2CID 12038872.
  7. Undas A (september 2011). »Acquired dysfibrinogenemia in atherosclerotic vascular disease«. Polskie Archiwum Medycyny Wewnetrznej. 121 (9): 310–319. PMID 21952526.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  8. Davalos D, Akassoglou K (Januar 2012). »Fibrinogen as a key regulator of inflammation in disease«. Seminars in Immunopathology. 34 (1): 43–62. doi:10.1007/s00281-011-0290-8. PMID 22037947. S2CID 14997530.
  9. Repetto O, De Re V (september 2017). »Coagulation and fibrinolysis in gastric cancer«. Annals of the New York Academy of Sciences. 1404 (1): 27–48. Bibcode:2017NYASA1404...27R. doi:10.1111/nyas.13454. PMID 28833193. S2CID 10878584.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)