Pojdi na vsebino

Ardarik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Ardarik (latinsko Ardaricus) je bil kralj Gepidov, germanskega plemena tesno povezanega z Goti. Bil je "znan po svoji poštenosti in modrosti" in eden od najbolj zaupanja vrednih privržencev Atile Huna, ki ga je "cenil bolj kot vse druge poglavarje", * ni znano, † okoli 460.

Jordanes Ardarika omenja kot najbolj cenjenega Atilovega vazala v bitki na Katalunskih poljih leta 451:

"Tam je bil tudi slavni kralj Gepidov Ardarik z brezštevilno vojsko in je zaradi svoje zvestobe Atili z njim delil svoje načrte. Kajti Atila je, primerjajoč jih v svoji modrosti, cenil njega in Valamirja, kralja Ostrogotov, bolj kot vse druge poglavarje."
- Jordanes, Getica

Po Atilovi ini smrti leta 453 je Ardarik vodil upor proti Atilovim sinovom in jih razbil v bitki pri Nedavi, s čimer se je končala prevlada Hunov v vzhodni Evropi. Po Atilovi smrti se je na oblast povzpel njegov najstarejši sin Elak. S podporo očetovega glavnega pribočnika Onegesija je želel uveljaviti absolutno oblast, s kakršno je vladal Atila, medtem ko sta sinova Dengizik in Ernak zahtevala oblast nad manjšimi plemeni.

Leta 454 je Ardarik vodil svoje gepidske in ostrogotske sile proti Atilovemu sinu Elaku in njegovi hunski vojski. Bitka pri Nedavi je bila za Ardarika krvava, a se je končala z odločilno zmago in Elakovo smrtjo.[1] Ardarikov takojšen dosežek je bila ustalitev njegovega ljudstva v Dakiji. Poraz Hunov je hkrati zmanjšal grožnjo hunske invazije na Vzhodno rimsko cesarstvo. Medtem ko je Zahodno Rimsko cesarstvo leta 476 propadlo, je Vzhodno Rimsko cesarstvo živelo še skoraj tisoč let.

Ime Ardaricus/Ardarik naj bi bilo polatinjenje germanskega *Hardu-reiks.</ref>Schütte 1933.</ref> Zgodovinskega gepidskega kralja z zadržki istovetijo s kraljem Heiðrekrom in germanskih legend.[2]

Datum Ardarikove smrti ni znan. Gepidski kralj Mundo (Mundonus), ki je vladal na začetku 6. stoletja, je bil verjetno njegov vnuk.[3]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Nic Fields. The Hun: Scourge of God AD 375-565. Osprey, 2006. str. 16.
  2. Gudmund Schütte. Our Forefathers the Gothonic Nations vol. 2 (prevod 1933). str. 22.
  3. Kim 2013, str. 94.
  • Charnock, R.S. "The Peoples of Transylvania." Journal of the Anthropological Society of London 7 (1869).
  • Horworth, H.H. "The Westerly Drifting of Nomads, from the Fifth to the Nineteenth Century. Part XII. The Huns." The Journal of the Anthropological Institute of Great Britain and Ireland 3 (1874): 452-75.
  • Kim, Hyun Jin, The Huns, Rome and the Birth of Europe Cambridge University Press (2013).
  • Makkai, Laszlo, Andras Mocsy, ur. History of Transylvania Vol. 1: From the Beginnings to 1606. New York: Columbia UP, 2001.
  • Charles Christopher Mierow], trans. Jordanes: The Origin and Deeds of the Goths. Texts for Ancient History Courses. 22. april 1997. Department of Greek, Latin and Ancient History, University of Calgary. 26 November 2008 (acs.ucalgary.ca Arhivirano 2006-04-24 na Wayback Machine.).
  • Man, John. Attila: The Barbarian King Who Challenged Rome. New York: Thomas Dunne Books, 2006.
  • Oliver, Marilyn Tower. Attila the Hun. New York: Blackbirch P, Incorporated, 2005.
  • Herwig Wolfram. The Roman Empire and Its Germanic Peoples. Trans. Thomas Dunlap. New York: University of California P, 1997.