Pojdi na vsebino

1268

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stoletja: 12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja: 1230.  1240.  1250.  - 1260. -  1270.  1280.  1290.
Leta: 1265 · 1266 · 1267 · 1268 · 1269 · 1270 · 1271
Področja: Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje: Rojstva · Smrti
Ustanove: Ustanovitve · Ukinitve

1268 (MCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Dogodki

[uredi | uredi kodo]
  • julij - Triumfalni prihod Konradina Hohenstaufna v Rim, ki v mesto vstopi z nemško/gibelinsko vojsko. Na poti proti jugu se gibelinska armada še poveča s Konradinu zvesto sicilsko armado, sicilo-arabskimi staroselci iz Lucere, ifrikijskimi in španskimi najemniki.
Obglavljenje Konradina Hohenstaufna. Spori med italijanskimi gvelfi in gibelini se v odsotnosti glavnih akterjev nadaljujejo še v 15. stoletje.
  • 23. avgust - Bitka pri Tagliacozzu: francosko-gvelfovska armada pod vodstvom Karla Anžujskega popolnoma porazi sicilsko-gibelinsko armado pod vodstvom švabskega vojvode Konradina Hohenstaufna in njegovega regenta badenskega mejnega grofa Friderika I.
    • Konradin in njegov mentor Friderik I. pobegneta z bojišča in zbežita proti Rimu. Nestanovitno mesto pa je naklonjeno samo zmagovalcem, zato sta prisiljena še bežati proti obali Lacija, kjer ju aretirajo anžujski plačanci. Karel Anžujski ju zapre v utrdbo Castel dell'Ovo blizu Neaplja.
    • Prav tako je na begu ujet gibelinski kastiljski princ Henrik Senator, ki je sprva finančno podprl bratranca Karla Anžujskega, a nato prestopil na stran gibelinov. 1291
  • 29. oktober - Neapelj: Konradin Hohenstaufen in Friderik I. Badenski sta obtožena veleizdaje in obglavljena - izumrtje hiše Hohenstaufnov.
    • S tem se kot dediči Sicilske kraljevine po Konradinovi strani vmešajo aragonski kralj Peter III., ki je poročen z Manfredovo hčerko Konstanco. Začetek tristoletnega spora med Francozi in Aragonci za sicilsko (in neapeljsko) dediščino.

Mongolski imperij

[uredi | uredi kodo]
  • Obleganje Xiangyanga (1267-1273): Mongoli[1] pod vodstvom Kublajkana z več tisoč triboki noč in dan napadajo mesto Xiangyang. Branitelji iz Južnega Songa so se na obleganje dobro pripravili in obdali obzidja z zaščitno mrežo, tako da so streli več kot petdeset kilogramskih izstrelkov razmeroma neškodljivi. 1270
  • Kublajkan ponovno pošlje odposlanstvo na Japonsko, ki od Japoncev zahteva tributarno podreditev. Poleg regentu in de facto vladarju Tokimuneju Hodžu dostavijo sporočilo še cesarju Kamejamiju, ki pa nima dejanske moči odločanja.
  • Kublajkan predvideva uporabo enotne pisave za uporabo širom Mongolskega imperija. Nalogo izvede tibetanski lama Drogon Čogjal Pagba, ki prilagodi tradicionalno tibetansko pisavo zahtevam kana. Uvedba nove pisave naleti v ostalih delih imperija, ki niso pod neposrednim nadzorom Kublajkana, na odpor, isto pa pri mandarinskem uradništvu etničnih Hanov.
  • Zdrahe v Čagatajskem kanatu: čagatejski kan Barak premaga rivala Kaiduja[2], ki se je poskušal utrditi v Transoksaniji. Le-ta se zateče po pomoč v Zlato hordo h kanu Mengu-Timurju, ki mu da na razpolago tri tumne vojske. Kaidu in Mengu-Timur nato skupaj premagata Baraka. Zadeve se umirijo, ko Barak obljubi Kaiduju, da si bo poiskal pašnike v Ilkanatu, ki mu je vladal kan Abaka. Kaidu potem preda Baraku na razpolago del vojske za odpravo v Ilkanat. 1269

Križarske vojne

[uredi | uredi kodo]

Ostalo

[uredi | uredi kodo]

Rojstva

[uredi | uredi kodo]

Smrti

[uredi | uredi kodo]
Grb rodbine Hohenstaufen

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. oziroma dinastija Yuan
  2. iz Ögedejevega klana
  3. Avtonomna skupina Tevtonskega viteškega reda oz. Križnikov
  4. Konrad III.
  5. Mala sestrična v tretjem kolenu po matrilinearni liniji.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]