Pojdi na vsebino

Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Vzhodnorimski spomeniki Soluna)
Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu
Unescova svetovna dediščina
LegaObčina Solun, Grčija
Koordinati41°N 23°E / 41°N 23°E / 41; 23
Površina5,33 ha
VključujeBizantinsko kopališče
Cerkev Kristusa Odrešenika
Cerkev preroka Elije
Cerkev sv. Nikolaja Orfanosa, Solun
Cerkev svetega Pantelejmona
Samostan Vlatades
Cerkev Ahejropoeta
Cerkev svete Katarine
Cerkev svetega Demetrija v Solunu
Cerkev svetih Apostolov
Galerijeva vrata in Rotunda v Solunu
Hagija Sofija
Mestno obzidje Soluna
Panagia Halkeon
Samostan Latomu
KriterijKulturni: (i), (ii), (iv)[1]
Referenca456
Vpis1988 (12. zasedanje)
Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu se nahaja v Grčija
Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu
Lega: Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu
Kamara Galerija, simbol mesta Soluna

Solun je bil drugo največje mesto v Vzhodnem rimskem cesarstvu poleg Konstantinopla (sodobni Carigrad), imel je pomembno vlogo za krščanstvo v srednjem veku in so ga krasile impresivne stavbe. Zaradi pomena Soluna v zgodnjem krščanskem in bizantinskem obdobju je v mestu več paleokrščanskih spomenikov, ki so pomembno prispevali k razvoju bizantinske umetnosti in arhitekture po vsem Bizantinskem cesarstvu in Srbiji. Razvoj cesarske bizantinske arhitekture in blaginja Soluna gresta z roko v roki, zlasti v prvih letih cesarstva, ko je mesto še naprej cvetelo. Kljub zavzetju Soluna s strani Osmanskega cesarstva leta 1430, krščanski spomeniki niso bili uničeni in popotniki, kot sta Paul Lucas in Abdulmedžid I., dokumentirajo bogastvo mesta s krščanskimi spomeniki v času osmanskega nadzora nad mestom.

Leta 1988 je bilo petnajst spomenikov v Solunu uvrščenih na Unescov seznam svetovne dediščine pod imenom Starokrščanski in bizantinski spomeniki v Solunu:[2][3]

Cerkve in samostani

[uredi | uredi kodo]

Drugi spomeniki

[uredi | uredi kodo]

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. http://whc.unesco.org/en/list/456.
  2. »Paleochristian and Byzantine Monuments of Thessalonika«. UNESCO. Pridobljeno 30. julija 2012.
  3. »ΠΑΓΚΟΣΜΙΑ ΠΟΛΙΤΙΣΤΙΚΗ ΚΛΗΡΟΝΟΜΙΑ UNESCO: Παλαιοχριστιανικά και Βυζαντινά μνημεία Θεσσαλονίκης« (v grščini). Hellenic National Commission for UNESCO. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. junija 2012. Pridobljeno 30. julija 2012.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]