Pojdi na vsebino

Referendum o neodvisnosti Ukrajine (1991)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

1. december 1991

Ali podpirate akt o deklaraciji neodvisnosti Ukrajine?
Bilten rezultatov referenduma.
RezultatiPodpora neodvisnosti Ukrajine
Rezultati
Odziv Št. glasov %
ZA 28.804.071 92,26 %
PROTI 2.417.554 7,74 %
Veljavne glasovnice 31.221.625 97,90 %
Neveljavne ali prazne glasovnice 670.117 2,10 %
Skupno število glasov 31.891.742 100,00 %
Udeležba 37.885.555 84.18 %

Rezultati po oblasteh
Ja:
  50–60%
  80–85%
  85–90%

  90–95%
  95–100%

Referendum o aktu o razglasitvi neodvisnosti je potekal v Ukrajini 1. decembra leta 1991. Vprašanje na referendumu je bilo »Ali podpirate akt o deklaraciji neodvisnosti Ukrajine?«[1] Besedilo deklaracije je bilo vključeno kot preambula. Referendum je razpisala ukrajinska vrhovna rada, da bi potrdil akt o neodvisnosti, ki ga je sprejela 24. avgusta 1991.[2] Referenduma se je udeležilo 31.891.742 registriranih volivcev (84,18 % volilnega telesa). Za neodvisnost je glasovalo 28.804.071 upravičencev (92,3 %).[1]

Na isti dan so tudi potekale predsedniške volitve. Vseh šest predsedniških kandidatov je podpiralo neodvisnost in jo promoviralo v svoji kampanji. Leonid Kravčuk, predsednik vrhovne rade, je bil izvoljen za prvega predsednika Ukrajine.[3]

2. decembra 1991 je bila Ukrajina priznana kot neodvisna država s strani drugih držav sveta. Isti dan je predsednik Ruske SFSR Boris Jelcin priznal Ukrajino kot neodvisno državo.[4][5] Sovjetski predsednik Mihail Gorbačov je poslal Kravčuku telegram s čestitkami, in izrazil upanje na sodelovanje.[6]

Ukrajina je bila tako gospodarsko kot politično druga najmočnejša republika v Sovjetski zvezi (za Rusijo) in njena odcepitev je končala vse realne možnosti, da Gorbačov preprečil razpad Sovjetske zveze. Do decembra 1991 so se vse nekdanje sovjetske republike razen Ruske in Kazahstanske socialistične republike[7] uradno odcepile od Sovjetske zveze. Teden dni po izvolitvi se je Kravčuk pridružil Jelcinu in beloruskemu voditelju Stanislavu Šuškeviču pri podpisu Beloveškega sporazuma, ki je razglasili konec obstoja Sovjetske zveze. ZSSR je uradno razpadla 26. decembra 1991.

Rezultati

[uredi | uredi kodo]
Glasovnica z natisnjenim besedilom Deklaracije o neodvisnosti

Ukrajinski mediji so množično podprli neodvisnost.

Ankete so septembra 1991 pokazale 63-odstotno podporo kampanji "Ja" , v prvem tednu oktobra 77 % in v sredini novembra 88 %.

Večina (55%) etničnih Rusov v Ukrajini je glasovala za neodvisnost.

Izbira Glasovi %
Za 28.804.071 92,26
Proti 2.417.554 7,74
Skupaj 31.221.625 100,00
Veljavni glasovi 31.221.625 97,90
Neveljavni glasovi 670.117 2,10
Skupaj glasov 31.891.742 100,00
Udeležba upravičencev 37.885.555 84,18

Po oblasteh

[uredi | uredi kodo]

Akt o neodvisnosti je podprla večina sodelujočih volivcev v vseh 27 upravnih regij Ukrajine (24 oblasti, 1 avtonomna republika in 2 mesti s posebnim statusom (Kijev in Sevastopol).[3] Volilna udeležba je bila najnižja v vzhodni in južni Ukrajini.

Delež neudeležbe referenduma po procentih v oblasteh
Pododdelek Odstotek glasov za neodvisnost
Oddanih glasov[3] Volilnih upravičencev
Krimska ASSR 54,19 37
Čerkasijska oblast 96,03 87
Černigovska oblast 93,74 85
Črnoviška oblast 92,78 81
Dnepropetrovska oblast 90,36 74
Donecka oblast 83,90 64
Ivano-Frankivska oblast 98,42 94
Harkovska oblast 86,33 65
Hersonska oblast 90,13 75
Hmelnicka oblast 96,30 90
Kijevska oblast 95,52 84
Kirovogradska oblast 93,88 83
Luganska oblast 83,86 68
Lvovska oblast 97,46 93
Mikolajivska oblast 89,45 75
Odeška oblast 85,38 64
Poltavska oblast 94,93 87
Rivnenska oblast 95,96 89
Sumska oblast 92,61 82
Ternopilska oblast 98,67 96
Viniška oblast 95,43 87
Volinska oblast 96,32 90
Zakarpatska oblast 92,59 77
Zaporoška oblast 90,66 73
Žitomirska oblast 95,06 86
Kijev 92,87 75
Sevastopol 57,07 36[8]
Vsota po državi 90,32 76

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Nohlen & Stöver, p1985
  2. Historic vote for independence Arhivirano 2014-03-23 na Wayback Machine., The Ukrainian Weekly (1 September 1991)
  3. 3,0 3,1 3,2 Independence – over 90% vote yes in referendum; Kravchuk elected president of Ukraine Arhivirano 2017-10-19 na Wayback Machine., The Ukrainian Weekly (8 December 1991)
  4. A Guide to the United States' History of Recognition, Diplomatic, and Consular Relations, by Country, since 1776: Ukraine, Office of the Historian
  5. Ukrainian Independence, Worldwide News Ukraine
  6. NEWSBRIEFS FROM UKRAINE Arhivirano 2020-11-16 na Wayback Machine., The Ukrainian Weekly (8 December 1991)
  7. Russia's New Politics: The Management of a Postcommunist Society by Stephen K. White, Cambridge University Press, 1999, ISBN 0521587379 (page 240)
  8. Russians in the Former Soviet Republics by Pål Kolstø, Indiana University Press, 1995, ISBN 978-0-253-32917-2 (page 191)
    Ukraine and Russia:Representations of the Past by Serhii Plokhy, University of Toronto Press, 2008, ISBN 978-0-8020-9327-1 (page 184)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]